Mravljinčenje v prstih na rokah je neprijeten občutek, ki se pojavi po spanju v nerodnem položaju, dolgotrajnem delu za računalnikom ali večji obremenitvi rok. Včasih hitro izgine po spremembi položaja, drugič se vrača, traja dlje ali ga spremljajo bolečina, oslabelost prijema in zmanjšan občutek.
Zato je dobro opazovati, kateri prsti so prizadeti, koliko časa težava traja in v kakšnih okoliščinah se pojavlja. Vzrok ni vedno v sami roki, saj težava izvira tudi iz zapestja, komolca, vratne hrbtenice ali širšega delovanja živčevja. Če se mravljinčenje ponavlja, stopnjuje ali ga spremlja izrazita mišična oslabelost, je smiselna zdravniška presoja.
1. Pritisk na živec
Prehodno mravljinčenje se nemalokrat pojavi po dolgotrajnem pritisku na živec, denimo med spanjem z roko pod telesom ali ob daljšem naslanjanju na komolec. Spremenjen občutek navadno popusti po premiku roke in razbremenitvi živca, nekaj časa pa utegnejo ostati rahla odrevenelost, ščemenje ali občutek zbadanja. Mesto težave je odvisno od živca, ki je bil stisnjen.
Posebej občutljiv je živec ob notranji strani komolca, saj njegovo draženje vpliva predvsem na mezinec in del prstanca. Ponavljajoče se težave po delu za mizo, vožnji ali drugih položajih z močno pokrčenim komolcem zato niso nujno naključne. Če sprememba položaja težave ne odpravi ali se ta pojavlja tudi brez očitnega pritiska, je smiselno preveriti morebitno dolgotrajnejšo utesnitev živca.
2. Sindrom karpalnega kanala
Pri sindromu karpalnega kanala je stisnjen mediani živec v zapestju. Mravljinčenje in odrevenelost se praviloma pojavljata v palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca, medtem ko je mezinec navadno manj prizadet. Pri nekaterih ljudeh so težave izrazitejše ponoči, spremljata pa jih bolečina v dlani ter občutek slabšega prijema.
Težave s karpalnim kanalom so pogosto izrazitejše ponoči.
Dolgotrajno tipkanje ni edini razlog za nastanek težave, saj na prostor v karpalnem kanalu vplivajo tudi druga zdravstvena stanja in spremembe tkiv. Zdravnik diagnozo postavi na podlagi simptomov, pregleda ter po potrebi dodatnih preiskav. Zgodnja obravnava je smiselna predvsem ob vztrajni odrevenelosti, zmanjšani moči palca ali težavah pri prijemanju predmetov.
3. Težave vratne hrbtenice
Mravljinčenje v prstih včasih izvira iz vratne hrbtenice, kjer pritisk ali draženje živčne korenine povzroči simptome vzdolž roke. Občutek se utegne začeti v vratu ali ramenu ter nadaljevati proti podlakti in prstom. Glede na prizadeto živčno korenino se razlikujeta območje mravljinčenja in morebitna mišična oslabelost, zato zdravniku veliko pove natančna razporeditev simptomov.
Tovrstne težave se včasih okrepijo pri določenih gibih vratu, daljšem sedenju ali položajih, pri katerih je vrat dalj časa obremenjen. Prisotna je tudi bolečina, ki seva po roki, vendar to ni nujen spremljevalni znak. Ob izraziti oslabelosti roke, težavah s koordinacijo ali hitrem slabšanju simptomov je pregled posebej pomemben, saj je treba oceniti stopnjo prizadetosti živca.
4. Periferna nevropatija
Periferna nevropatija pomeni okvaro živcev zunaj možganov in hrbtenjače, simptomi pa se pojavljajo v rokah, stopalih ali obojem. Poleg mravljinčenja se pojavljajo odrevenelost, pekoča ali zbadajoča bolečina ter slabši občutek za dotik in temperaturo. Težave so pri nekaterih ljudeh stalne, pri drugih se njihova intenzivnost skozi dan spreminja.
Poškodbe perifernih živcev vplivajo na občutek dotika in temperature.
Med znanimi vzroki periferne nevropatije je sladkorna bolezen, saj dalj časa povišana raven krvnega sladkorja poškoduje živce in drobne žile, ki jih oskrbujejo. Obstajajo tudi drugi vzroki, med njimi poškodbe živcev, določena zdravila, prekomerno uživanje alkohola in nekatere okužbe.
5. Pomanjkanje vitamina B12
Vitamin B12 sodeluje pri normalnem delovanju živčnega sistema, njegovo pomanjkanje pa povzroča tudi nevrološke težave. Med možnimi znaki so mravljinčenje, odrevenelost, mišična oslabelost ter težave z ravnotežjem in koordinacijo. Simptomi se navadno razvijajo postopoma, zato jih sprva hitro pripišemo utrujenosti, drži ali drugim vsakodnevnim obremenitvam.
Pomanjkanje vitamina B12 ni vedno posledica prehrane, saj nastane tudi zaradi slabše absorpcije v prebavilih ali drugih zdravstvenih razlogov. Diagnozo postavimo z zdravstveno presojo in krvnimi preiskavami, zato samostojno jemanje visokih odmerkov dodatkov ni najboljša pot do odgovora. Dalj časa nezdravljeno pomanjkanje povzroči trajnejše nevrološke posledice, zato je ob vztrajnih simptomih smiselno pravočasno preverjanje.
