Električna kitara

Kako je izdelana električna kitara?

Beseda za kitaro etimološko izhaja iz besede guit, kar v sanskrtu pomeni glasba, in iz besede tar, kar perzijsko pomeni struna ali akord. Kitari podobna glasbila so se najprej začela pojavljati pred približno štirimi tisočletji, in sicer na območju Mezopotamije.

Med najpogostejše vrste kitar se uvrščajo akustična, klasična in električna. V nadaljevanju si lahko preberete, kako je izdelana električna kitara, ki je izjemno priljubljena v praktično vseh zvrsteh glasbe – z izjemo klasike.

Sestava električne kitare

Električna kitara je sestavljena iz glave, vratu, telesa in strun.

Sestavni deli električne kitare

Glava

Po sami obliki glave pri električni kitari lahko ugotovimo proizvajalca. Na trgu lahko izbirate tudi med takšnimi vrstami, ki glave sploh nimajo. Pri teh je mehanizem za navijanje nameščen na telesu inštrumenta. Pri večini električnih kitar so navijalci enaki kot pri akustičnih. Enako velja za sedlo, ki ima isto funkcijo kot pri drugih vrstah kitar.

Vrat

Vrat električne kitare je v primerjavi z akustično daljši ter tanjši. Na samo telo je najpogosteje spojen z vijaki, lahko je tudi zalepljen. Na trgu lahko najdete električne kitare narejene iz enega kosa lesa. Vrat vključuje pragove oziroma prečke, ki so enaki kot pri akustični vrsti. Tudi oznake so skoraj povsem enake kot pri akustični, s to razliko, da ima električna kitara nekoliko bolj umetelno izvedene.

Telo

Na telesu se nahajajo magneti, ki veljajo za najbolj tipičen del električne kitare. Njihova naloga je, da mehansko nihanje pretvarjajo v električni signal. Pri nakupu električne kitare boste naleteli na dve vrsti. Prva ima enojno navitje, ki daje čist ton; druga vključuje dvojno navitje, za katerega je značilno, da ustvarja bogatejši in bolj obarvan zvok. Slednja je uporabnejša.

Del telesa je tudi t. i. tremolo ročica, ki je sestavni del tremolo sistema. Z njegovo pomočjo kitarist lahko izvablja posebne efekte, kar je v določenih situacijah zelo dobrodošlo. Sicer pa se tremolo ročica zlahka sname, da ne ovira uporabnika, ki je v tistem hipu ne potrebuje.

Stikala na telesu poskrbijo za nadziranje magnetov, in sicer kateri med njimi se slišijo in kateri ne. Naloga potenciometrov je, da skrbijo za glasnost izhoda pa tudi za barvo zvoka. Sestavni del telesa je še vtičnica, v katero se vtakne kabel, ki glasbilo spoji z ostalimi napravami, kot so ojačevalci, mešalna miza in pedala. Telo kitare je tudi najmasivnejši del celotnega glasbila. Narejeno je iz masivnega lesa, vanj pa so izdolbeni kanali in luknje, v katere so vdelani še ostali deli kitare. Kakovost lesa ima pomemben vpliv na zven brenkala.

Strune

Strune električne kitare so lahko različnih vrst, lahko so celo namensko narejene za nekatere posebne vrste električnih kitar ali zvrsti igranja.