Ostrman Ana (19. 07. 1949)

Rojena 19. 7. 1949 v kmečki družini kot druga od štirih otrok. Diplomirana sociologinja. Gimnazijo je končala v Murski Soboti, nato se je vpisala na  Višjo šolo za socialne delavce  v Ljubljani in kasneje še na sociologijo na FSPN.

Poklica kariera jo je vodila od socialne delavke, do sekretarke SIS za socialno varstvo in socialno skrbstvo, nato je postala direktorica Centra za socialno delo Ptuj. Vseskozi se je dodatno izobraževala na področju socialnega dela. Bila je med ustanovitelji Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Leta 1990 je bila izvoljena v Skupščino RS, v Zbor združenega dela, leta 1991 je postala ministrica za borce, februarja 1992, ko je bilo ministrstvo ukinjeno, dejavnost pa prenesena v novo nastalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pa je prevzela v Ministrstvu sektor za socialne zadeve kot državna sekretarka. To delo je opravljala štiri leta, do zamenjave ob prihodu novega ministra, potem pa se je upokojila.

Bila je članica takratne ZKS in nato njene naslednice SDP. Posebnih političnih funkcij ni opravljala, bila je članica predsedstva in dve obdobji predsednica občinskega odbora SDP Ptuj.

Kot upokojenka deluje v ZDUS, v prostovoljskih projektih za stare, je članica Slovenske filantropije, sodelovala je tudi v mednarodnih projektih za stare, vse kot prostovoljka.

V ZKS se je včlanila leta 1978 in bila na volitvah 12. aprila 1990 izvoljena na listi Zveze komunistov Slovenije- Stranke demokratične prenove (ZKS-SDP) v Zbor združenega dela, Za kandidatko jo je predlagala Skupnost centrov za socialno delo.

Anekdota, dogodek iz poslanskih klopi:

»Ko smo sprejemali ustavo, se je zapletlo ob 55. členu, ki naj bi ga črtali ali bistveno spremenili(pravica staršev, da odločata o načrtovanju družine!) Takrat smo se vse ženske - poslanke zbrale v posebni sobi in vsaka je povedala kako bo glasovala. Ne glede na politično pripadnost smo vse razen dveh menda, glasovale proti črtanju tega člena, ker smo menile, da to posega neposredno v pravice žensk in moških in da je to ena večjih pridobitev v Sloveniji na področju človekovih pravic. Skupaj z demokratično mislečimi moškimi kolegi – poslanci smo zmagale.«

Na naslednjih parlamentarnih  volitvah, 6. decembra 1992 je kandidirala kot članica SDP.