11. 01. 1989 / Ustanovitev SDZ

Slovenska demokratična zveza (SDZ) ima svoje korenine v 1. in 2. sklicu Zbora slovenskih kulturnih delavcev (maja in novembra 1988), ki sta bila zaznamovana še z dilemami, ali naj se ustanovi nekakšna zveza slovenskih kulturnih delavcev oz. zveza razumnikov (ta koncept je zagovarjal dr. Dimitrij Rupel in večina udeležencev) ali naj namesto, da bi postala stanovsko združenje, nastane politična organizacija, ki bi odprla nove možnosti za vso družbo, za kar si je posebej prizadeval dr. Ivan Urbančič. Ali kot je večkrat izpostavil slednji: »Kaj nam bo Zveza razumnikov v tej nerazumni Jugoslaviji?«

Na drugem Zboru slovenskih kulturnih delavcev je bil koncept zveze kot samostojne politične organizacije podprt z aklamacijo, njen glavni cilj pa naj bi bila vzpostavitev dejanske parlamentarne demokracije in nova slovenska ustava.

SDZ tako šteje za svoj rojstni dan 11. januar 1989, za kraj rojstva Cankarjev dom, kot posebnost tega dogodka pa velja, da je vsega zmanjkalo; stolov, pristopnic in glasovnic. Tudi prvi predsednik zveze dr. Dimitrij Rupel ni med 1400 sedeži našel nobenega praznega, zato je sedel pred prvo vrsto kar na tla, kar ni ušlo kameri in tudi nobenemu prisotnemu fotografu.

V Izvršni odbor SDZ so bili izvoljeni Janez Janša, Ivan Oman (predsednik Slovenske kmečke zveze), Veno Taufer, dr. Alojz Križman, dr. Hubert Požarnik, dr. Tomaž Pisanski, dr. Boštjan M. Zupančič in Samo Resnik. Namen nastanka nove zveze pa je impresivno napovedal dr. Hubert Požarnik, ko je dejal, da gre SDZ-ju za to, da bo skupaj z demokratičnimi silami vzpostavil parlamentarno demokracijo in »Če nas bodo otroci kdaj vprašali, kje ste bili tedaj, bomo rekli: bili smo zraven!«

Požarnik je poleti 1989 zaradi Ruplovega bivanja v ZDA postal predsednik stranke, jo popeljal v Demos, zatem pa v času volilne kampanje prevzel vodenje celotnega Demosovega volilnega štaba. Demosova koalicija je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in z njo tudi SDZ, čeprav se je odrezal slabše od pričakovanj, in čeprav je bil – v primerjavi z drugimi strankami Demosa – medijsko najbolj izpostavljen. Dimitrij Rupel med 12 kandidati ni bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (pristal je na 6. mestu), stranka pa je v najbolj izpostavljenem družbenopolitičnem zboru republiške skupščine dosegla 8 mandatov od 80 in si med Demosovimi strankami po uspešnosti delila 3. mesto. Kljub temu je SDZ vseskozi veljal za »možganski trust« zmagovite koalicije, njeni člani pa so po prevzemu oblasti zasedli najpomembnejša mesta in odločilno vplivali na nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije; junaka z Roške Janez Janša in Igor Bavčar sta postala rep. sekretar za ljudsko obrambo oz. za notranje zadeve (čeprav Bavčar ob imenovanju ni bil član SDZ), dr. Rajko Pirnat za pravosodje in upravo, dr. Dimitrij Rupel je vodil komite za mednarodno sodelovanje, predsednik odločilnega zakonodajnega telesa - skupščine, pa je postal dr. France Bučar.

SDZ kljub dejansko najmočnejšemu intelektualnemu potencialu tretjega rojstnega dne ni več praznoval, jeseni 1991 se je razdelil na Narodne demokrate in Demokrate (DS), zaradi odmika Demokratov od Demosa je konec leta 1991 v Dolskem posledično razpadla tudi koalicija in posledično so nove demokratične sile za več kot desetletje izgubile odločujoče vzvode politične moči.   

 

dr. Rosvita Pesek